Prejeli ste sklep o izvršbi: kaj storiti

Veliko ljudi se z izvršbo prvič sreča, ko prejme sklep o izvršbi, ko jim banka blokira račun ali ko delodajalec začne odtegovati del plače. Pogosta vprašanja so, kaj pomeni sklep o izvršbi, ali je izvršbo mogoče ustaviti, koliko lahko vzamejo od plače, kaj storiti, če dolg ni vaš, in ali lahko izvršitelj pride na dom.

Kaj je izvršba

Izvršba je sodni postopek po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s katerim upnik prisilno izterja dolg, najpogosteje iz neplačanih kreditov, računov, preživnin, leasingov, posojil ali sodb. Če dolžnik ne plača prostovoljno, upnik vloži predlog za izvršbo, sodišče pa izda sklep o izvršbi, v katerem so navedeni upnik, dolžnik, višina dolga, obresti, stroški in sredstvo izvršbe (bančni račun, plača, pokojnina, nepremičnina, premičnine ali vozilo).

Izvršba na račun in plačo

Najpogostejša je izvršba na transakcijski račun: banka sredstva blokira, nakaže upniku in omeji razpolaganje z računom. Zakon ščiti osnovno preživetje dolžnika, ki mu mora praviloma ostati najmanj 76 % minimalne plače, v določenih primerih (otroci, preživnina) pa več. Pri preživninskih izvršbah lahko izvršba poseže v večji del prihodkov. Banka pogosto blokira sredstva samodejno, zato je včasih treba vložiti ustrezen predlog ali ugovor.

Pri izvršbi na plačo delodajalec na podlagi sklepa del plače nakazuje upniku. Zmotno je prepričanje, da mora delodajalec dolžnika prej opozoriti ali da je izvršbo mogoče preprečiti z menjavo službe ali prejemanjem plače »na roke«. Izvršba praviloma sledi dolžniku tudi ob menjavi zaposlitve.

Izvršitelj na domu

Pri izvršbi na premičnine lahko izvršitelj pride na naslov dolžnika in zarubi določene predmete, ne sme pa zarubiti osnovnih gospodinjskih predmetov, osnovnih oblačil, predmetov, nujnih za delo, in določenih medicinskih pripomočkov. Pogosto nastanejo spori glede lastništva predmetov, kadar dolžnik živi z družinskimi člani ali partnerjem.

Ugovor zoper sklep o izvršbi

Najpogostejši razlogi za ugovor so, da dolg ne obstaja, da je že plačan, da je izvršba naperjena zoper napačno osebo, zastaranje, nepravilni obračuni in nezakonite obresti. Rok za ugovor je 8 dni od vročitve sklepa. Po izteku roka možnosti za uspešno izpodbijanje bistveno upadejo.

Zastaranje

Razlikovati je treba med zastaranjem terjatve, zastaranjem izvršbe, pretrganjem zastaranja in pravnomočnimi sodnimi odločbami. Dolg po nekaj letih ne izgine samodejno, saj lahko dejanja upnika zastaranje pretrgajo, rok pa začne teči znova.

Izvršba na nepremičnino

Izvršba na nepremičnino vodi do zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi, cenitve, javne dražbe in prodaje stanovanja ali hiše. Postopki so pogosto dolgotrajni. Glede na okoliščine so mogoči odlog izvršbe, dogovor z upnikom, obročno poplačilo, izpodbijanje cenitve in pravna sredstva zaradi nesorazmernosti izvršbe. Več o tem v prispevku Izvršba na nepremičnine: potek, prodaja in poplačilo upnikov.

Kaj storiti ob prejemu sklepa

Največja napaka je ignoriranje sodne pošte: sklep, ki ga dolžnik ne prevzame ali odpre prepozno, postane pravnomočen. Takoj preverite višino in podlago dolga ter roke, ugotovite, ali so podani razlogi za ugovor, preverite možnost dogovora z upnikom in pravočasno poiščite pravni nasvet. Dolžnik, ki nima dovolj sredstev in ima možnost uspeha, lahko zaprosi za BPP, vendar pravočasno.

Kako vam lahko pomagam

Pregledam sklep o izvršbi, preverim zastaranje in pravilnost obračuna, pripravim ugovor ali predlog za odlog izvršbe ter se z upnikom pogajam o poplačilu. Za posvet se lahko obrnete name.

Pravna podlaga: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Več o tem področju: Izterjava in izvršba

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.