Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca: postopek in najpogostejše napake

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden pravno zahtevnejših postopkov v delovnem razmerju. Delodajalec delavcu ne more odpovedati zgolj zato, ker z njegovim delom ni zadovoljen ali ker želi zmanjšati število zaposlenih. Obstajati mora utemeljen odpovedni razlog, postopek pa mora biti izpeljan pravilno. Napake vodijo v delovni spor, v katerem delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi, vrnitev na delo in nadomestilo plače.

Odpovedni razlogi

ZDR-1 določa razloge za redno odpoved s strani delodajalca. Najpogostejši so poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost opravljanja dela zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo. Razlog mora biti utemeljen in mora onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za njegov obstoj nosi delodajalec.

Poslovni razlog

Poslovni razlog je podan, ko preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Gre lahko za reorganizacijo, zmanjšanje obsega poslovanja, ukinitev delovnega mesta, avtomatizacijo procesov ali prerazporeditev nalog. Poimenovanje razloga »reorganizacija« ne zadošča: delodajalec mora konkretno pojasniti, kaj se je dejansko spremenilo in zakaj je prenehala potreba po delu prav tega delavca. Sodišča presojajo predvsem, ali je razlog resničen in ne le navidezen. Delodajalec mora preveriti tudi delavčevo pravico do odpovednega roka in odpravnine.

Razlog nesposobnosti

Razlog nesposobnosti je podan, ko delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, dela ne opravlja pravočasno, strokovno ali kakovostno ali ne izpolnjuje več pogojev za delo. Ne gre ga enačiti s krivdnim razlogom, saj objektivno nedoseganje rezultatov ne pomeni nujno kršitve obveznosti. Delodajalec mora konkretno dokazati, v čem se nesposobnost kaže, splošna navedba, da z delavcem »ni zadovoljen«, ne zadošča. Pred odpovedjo mora delavca pisno seznaniti z razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor.

Krivdni razlog in pisno opozorilo

Krivdni razlog je podan, ko delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, na primer s ponavljajočimi se zamudami, nespoštovanjem navodil, neupravičeno odsotnostjo ali nepravilnim ravnanjem s premoženjem delodajalca. Vsaka kršitev pa ne omogoča takojšnje odpovedi.

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca praviloma pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi ob ponovni kršitvi. Opozorilo mora podati najpozneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najpozneje v šestih mesecih od njenega nastanka. Nanaša se na ponovno kršitev v šestih mesecih od prejema, kolektivna pogodba dejavnosti pa lahko določi drugačno obdobje, vendar največ 18 mesecev. Kršitev mora biti opisana konkretno: kaj je delavec storil ali opustil, kdaj in katero obveznost je kršil.

Zagovor delavca

Pri redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ter pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitki oziroma razlogom in mu omogočiti zagovor. Rok za pripravo ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Zagovor ni formalnost: delavec mora imeti dejansko možnost, da se opredeli, delodajalec pa mora njegove navedbe pred odločitvijo pretehtati.

Redna ali izredna odpoved

Pri redni odpovedi pogodba preneha po poteku odpovednega roka, pri izredni odpovedi odpovednega roka ni. Izredna odpoved je dopustna le v zakonsko določenih primerih in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Delodajalec zato ne more izbrati izredne odpovedi samo zato, ker želi, da delovno razmerje preneha takoj.

Oblika, obrazložitev in vročitev

Odpoved mora biti pisna in mora vsebovati obrazložen dejanski razlog. Zapis »Delavcu se odpoveduje pogodba iz poslovnega razloga.« ne zadošča: iz odpovedi morajo izhajati konkretne okoliščine in razlog, zakaj delo ni več potrebno. Pri krivdni odpovedi morajo biti kršitve konkretizirane. Delodajalec mora delavca pisno poučiti o pravnem varstvu, pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti in obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

Odpoved mora biti pravilno vročena na enega od načinov, ki jih določa ZDR-1, praviloma osebno v prostorih delodajalca. Od vročitve tečejo odpovedni rok in roki za pravno varstvo, zato mora imeti delodajalec dokaz o času in načinu vročitve. Več o tem v prispevku Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in pravilna vročitev odpovedi.

Odpovedni rok in odpravnina

Pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti se minimalni odpovedni rok povečuje s trajanjem zaposlitve pri delodajalcu, pri redni odpovedi iz krivdnega razloga pa znaša 15 dni. Preveriti je treba tudi pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo.

Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavcu praviloma pripada odpravnina. Osnova je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo, višina pa je odvisna od trajanja zaposlitve. Pri krivdni odpovedi odpravnina po tej podlagi ne pripada.

Posebno varstvo pred odpovedjo

Pred začetkom postopka je treba preveriti, ali delavec uživa posebno varstvo, na primer kot predstavnik delavcev, delavec pred upokojitvijo, noseča delavka ali starš v zakonsko določenih primerih, invalid ali delavec, ki je odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo. Obseg varstva ni pri vseh enak in ne pomeni, da odpoved nikoli ni mogoča.

Najpogostejše napake delodajalcev

• napačno izbran odpovedni razlog, na primer poslovni razlog namesto nezadovoljstva z delom;
• presplošna obrazložitev odpovedi;
• nezadostni dokazi, čeprav dokazno breme nosi delodajalec;
• nepravočasno ali nekonkretno pisno opozorilo;
• delavcu ni omogočen obvezen zagovor;
• neupoštevanje posebnega varstva delavca;
• delodajalec se najprej odloči za odpust in šele nato išče pravni razlog.

Kontrolni seznam pred odpovedjo

Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi

Če delodajalec delavcu odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, mu lahko hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe za drugo delovno mesto. Delavec ima za odločitev rok, določen v ponudbi, ki ne sme biti krajši od zakonskega. Za pravice delavca je ključno, ali je ponujena zaposlitev ustrezna, torej ali zahteva enako vrsto in raven izobrazbe in je v razumni oddaljenosti. Če delavec sprejme ustrezno zaposlitev, mu odpravnina praviloma ne pripada. Če sprejme neustrezno zaposlitev, lahko obdrži pravico do odpravnine. Če ustrezne ponudbe ne sprejme, lahko izgubi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost. Ponudbo je zato treba pred odločitvijo pravno preveriti.

Odpoved med poskusnim delom

Vrhovno sodišče RS je s sodbo VIII Ips 28/2025 soglasno odločilo, da delavcu v času poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po stališču sodišča 125. člen ZDR-1 kot posebna ureditev izčrpno določa, katere odpovedi so med poskusnim delom dopustne:

• redna odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, s sedemdnevnim odpovednim rokom in pravico delavca do odpravnine, kot velja pri odpovedi iz poslovnega razloga;
• odpoved, kadar so podani razlogi za izredno odpoved;
• odpoved zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Sodišče je zavrnilo argument, da beseda »tudi« v šestem odstavku 125. člena ZDR-1 dopušča še druge odpovedi. Omejitev po njegovem ne posega nesorazmerno v podjetniško svobodo, ker poskusno delo traja največ šest mesecev, po njegovem izteku pa delodajalec lahko poda vse odpovedi po ZDR-1, če so za to izpolnjeni pogoji. Delodajalec, ki med poskusnim delom ugotovi, da dela ne potrebuje več, mora zato počakati na iztek poskusnega dela ali odpoved utemeljiti z neuspešnim poskusnim delom, če je to dejansko podano.

Varstvo starejših delavcev

Po 114. členu ZDR-1 delodajalec delavcu, ki je dopolnil 58 let, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino manjka največ pet let pokojninske dobe, ne sme odpovedati pogodbe iz poslovnega razloga brez njegovega pisnega soglasja. Izjeme veljajo, kadar je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost do izpolnitve pogojev za pokojnino, kadar mu delodajalec ponudi novo ustrezno pogodbo ali ob prenehanju delodajalca. Pri krivdnih odpovedih in odpovedih zaradi nesposobnosti posebnega varstva ni.

Pogosta vprašanja

Kako vam lahko pomagam

Pred začetkom postopka pregledam dejansko stanje in dokumentacijo, preverim ustreznost odpovednega razloga ter pripravim pisno opozorilo, vabilo na zagovor in odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za posvet se lahko obrnete name.

Pravna podlaga: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), zlasti 83. do 89., 108. in 112. do 117. člen.

Več o tem področju: Delovno pravo

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.