Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in pravilna vročitev odpovedi

Delodajalec, ki se odloči odpovedati pogodbo o zaposlitvi, mora paziti na tri stvari hkrati: imeti mora zakonit razlog, izpeljati predpisan postopek in odpoved pravilno vročiti. Napaka pri kateri koli od njih lahko pomeni, da je odpoved nezakonita, čeprav je razlog zanjo resničen. V praksi se zaplete najpogosteje prav pri zadnjem koraku, pri vročitvi.

Odpoved ni prosta odločitev delodajalca

Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove kadar koli in mu razloga ni treba navesti. Delodajalec pa sme pogodbo odpovedati le, če obstaja razlog, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), in če ta razlog onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Pri redni odpovedi so zakoniti razlogi:

• poslovni razlog: potreba po delu preneha zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, na primer ob reorganizaciji ali ukinitvi delovnega mesta;
• razlog nesposobnosti: delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali ne izpolnjuje pogojev za delo;
• krivdni razlog: delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja;
• nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti pod pogoji posebnih predpisov;
• neuspešno opravljeno poskusno delo.

Izredna odpoved je dopustna le pri najhujših kršitvah oziroma okoliščinah, ki jih zakon izrecno našteva, in le, kadar nadaljevanja delovnega razmerja ni mogoče pričakovati niti do izteka odpovednega roka. Z njo delovno razmerje preneha takoj.

Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni odpoved, temveč dogovor obeh strank. Za delavca ima lahko pomembne posledice, med drugim pri pravici do denarnega nadomestila za brezposelnost.

Postopek pred odpovedjo

Opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca najprej pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če bo kršitev ponovil v enem letu od prejema opozorila.

Pisna seznanitev z očitki in zagovor

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti ter pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku. Delodajalcu tega ni treba storiti le, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati.

Po veljavni ureditvi se lahko pisna seznanitev opravi tudi po elektronski pošti, in sicer na elektronski naslov, ki ga delavcu zagotavlja delodajalec in mu nalaga njegovo uporabo. Za samo odpoved to ne velja: ta se vroča na načine, opisane v nadaljevanju.

Roki za podajo odpovedi

Delodajalec mora biti pozoren tudi na roke. Redno odpoved iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti lahko poda najpozneje v 60 dneh od dneva, ko se je seznanil z razlogom, in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Izredno odpoved mora podati najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogom in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Če ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, lahko izredno odpoved poda ves čas, dokler je mogoč kazenski pregon. Zamujen rok pomeni, da odpoved ni več mogoča, zato se zapleti pri vročanju seznanitve ali odpovedi lahko hitro maščujejo.

Vsebina odpovedi

Odpoved mora biti pisna, v njej pa mora delodajalec dejanski razlog za odpoved obrazložiti in delavca poučiti o pravnem varstvu. Pri redni odpovedi ga mora poučiti tudi o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

Posebno varstvo nekaterih delavcev

Nekateri delavci uživajo posebno varstvo pred odpovedjo, na primer predstavniki delavcev, starejši delavci, delavke med nosečnostjo in starši med starševskim dopustom. Pri njih je odpoved mogoča le izjemoma in pod strožjimi pogoji, zato jih je treba preveriti, preden se delodajalec za odpoved odloči.

Odpovedni rok

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Med odpovednim rokom delovno razmerje še traja, zato ima delavec vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Kadar odpoved poda delodajalec iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, je odpovedni rok odvisen od trajanja zaposlitve pri njem: do enega leta zaposlitve znaša 15 dni, nad enim letom 30 dni in se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto podaljša za dva dni, vendar največ do 60 dni. Delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, pripada 80 dni odpovednega roka, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače, vendar ne manj kot 60 dni. Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga odpovedni rok znaša 15 dni, pri izredni odpovedi ga ni.

Vročitev odpovedi

Odpoved učinkuje šele, ko je vročena. Od datuma vročitve tečejo odpovedni rok in 30-dnevni rok, v katerem lahko delavec odpoved izpodbija pred delovnim sodiščem. Dokazno breme, da je bila odpoved vročena, je na stranki, ki pogodbo odpoveduje. Pravilna vročitev zato ni formalnost, temveč pogoj za zakonitost odpovedi.

Trije zakonski načini vročitve

ZDR-1 v 88. členu določa, da se odpoved vroča:

1. praviloma osebno v prostorih delodajalca,
2. s priporočeno pošiljko s povratnico,
3. z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je delavcu dostopno.

Kadar delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji ali njegov naslov ni znan, se odpoved v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto na sedežu delodajalca. Vročitev se šteje za opravljeno po preteku osmih dni.

Kolikor ZDR-1 ne določa drugače, se za vročanje odpovedi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka.

Osebna vročitev in odklonitev prevzema

Delavec, ki se mu odpoved vroča v prostorih delodajalca, jo je dolžan prevzeti. Če prevzem odkloni, se šteje, da je bila vročitev opravljena.

Vrhovno sodišče RS je v sklepu VIII Ips 25/2022 pojasnilo, da je osebna vročitev v prostorih delodajalca primarni način vročanja odpovedi. Kadar delavec prevzem odkloni, delodajalcu odpovedi ni treba pustiti na delovnem mestu delavca, kot to za vročanje sodnih pisanj določa Zakon o pravdnem postopku. Odločilno je, da je bila delavcu dana dejanska možnost, da se z odpovedjo seznani. Če jo je zavrnil, nosi posledice sam. V tej zadevi je delavka odklonila prevzem odpovedi in zapustila pisarno. Ker se je vročitev štela za opravljeno že tisti dan, je bila tožba, vložena v 30 dneh od poznejše vročitve po pošti, prepozna in jo je sodišče zavrglo.

Drugače je, če delodajalec delavcu odpovedi sploh ne izroči. V zadevi VIII Ips 71/2019 delodajalec odpovedi ni hotel izročiti, ker delavec ni želel podpisati vročilnice. Delavec, ki je bil pripravljen odpoved prevzeti, se z njo dejansko ni mogel seznaniti, zato vročitev ni bila opravljena. Izročitve odpovedi torej ni dopustno pogojevati s podpisom vročilnice.

Na kaj naj bo delodajalec pri osebni vročitvi pozoren:

• vročitev naj opravi ob navzočnosti vsaj ene priče, na primer vodje kadrovske službe;
• delavcu naj odpoved dejansko ponudi v roke, ne glede na to, ali bo podpisal vročilnico;
• o vročitvi oziroma odklonitvi prevzema naj takoj sestavi pisni zaznamek z datumom, uro, navzočimi osebami in opisom dogajanja.

Vročitev po pošti

Kadar osebna vročitev v prostorih delodajalca ni mogoča, na primer ker je delavec odsoten, se odpoved pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico. Pri tem se smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku:

• če vročevalec delavca ne najde v stanovanju, lahko pisanje izroči odraslemu članu njegovega gospodinjstva, ki ga je dolžan sprejeti;
• če tudi to ni mogoče, pisanje vrne na pošto, v hišnem predalčniku pa pusti obvestilo, da ga mora naslovnik dvigniti v 15 dneh;
• če ga v tem roku ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena z iztekom 15-dnevnega roka (fikcija vročitve). Pisanje se nato pusti v hišnem predalčniku.

Delavec se vročitvi torej ne more izogniti s tem, da pošiljke ne dvigne.

Odločilno je dejansko bivališče

Fikcija vročitve nastopi le, če je bila pošiljka poslana na naslov, kjer delavec dejansko živi. Pravila pravdnega postopka vročanje fizičnim osebam vežejo na njihovo stanovanje, ne zgolj na prijavljeno prebivališče v registru prebivalstva. To je poudarilo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cpg 480/2011.

Na tem stališču je gradilo tudi Višje delovno in socialno sodišče v sklepu Pdp 548/2020. Delavec je imel prijavljeno stalno prebivališče na enem in začasno prebivališče na drugem naslovu. Delodajalec je odpoved poslal na naslov stalnega prebivališča, kjer je nastopila fikcija vročitve. Delavec je trdil, da je dejansko živel na naslovu začasnega prebivališča, vendar je delodajalec dokazal, da to ni bilo mogoče: šlo je za poslovni prostor, za katerega delavec ni imel ključev niti dovoljenja za bivanje. Sodišče je zato vročitev na naslov stalnega prebivališča štelo za pravilno, tožbo, vloženo več mesecev pozneje, pa je kot prepozno zavrglo.

Za delodajalca iz tega izhaja nasvet: če ima delavec prijavljenih več naslovov ali obstaja dvom, kje dejansko biva, naj to preveri in odpoved po potrebi pošlje na vse znane naslove. Okoliščine, ki kažejo na dejansko bivališče, naj tudi dokumentira.

Vročitev prek detektiva

Kadar delodajalec pričakuje, da se bo delavec vročitvi izogibal, ali kadar ni jasno, kje delavec dejansko biva, se v praksi vse pogosteje odloči, da vročitev zaupa detektivu. Detektiv pri tem ne nadomešča zakonskih pravil o vročanju, temveč poskrbi, da so izpeljana pravilno in da je vsak korak dokazljiv.

Detektiv je delodajalcu v pomoč predvsem:

• pri osebni vročitvi: delavcu izroči odpoved, opozorilo pred odpovedjo ali vabilo na zagovor, kot neodvisna oseba pa je hkrati priča vročitvi;
• pri odklonitvi prevzema: natančno dokumentira, kdaj, kje in kako je bilo delavcu pisanje ponujeno in kako se je odzval, kar je bistveno, ker dokazno breme vročitve nosi delodajalec;
• pri ugotavljanju dejanskega bivališča: v mejah, ki jih dopušča zakon o detektivski dejavnosti, lahko ugotovi, kje delavec v resnici živi, in s tem pomaga, da je pošiljka poslana na pravi naslov;
• pri časovni stiski: kadar se izteka rok za podajo odpovedi, lahko vročitev opravi hitro in načrtovano.

Detektiv o opravljenem delu sestavi poročilo, ki ga lahko delodajalec v morebitnem sporu predloži kot dokaz, detektiv pa lahko o vročitvi izpove tudi kot priča. Odločilno ostaja, ali je bila vročitev opravljena na način, ki ga dopuščata ZDR-1 in Zakon o pravdnem postopku, in ali je delavec imel dejansko možnost, da se z odpovedjo seznani.

Kaj, če vročitev ni pravilna

Če odpoved ni pravilno vročena, roki ne začnejo teči, odpoved pa je lahko nezakonita ne glede na to, ali je bil razlog zanjo utemeljen. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-200/15, Up-936/15 poudarilo, da mora biti delavcu zagotovljena učinkovita možnost, da se s podano odpovedjo seznani. Delodajalec mora zato pri vročanju ravnati skrbno in vsak korak dokumentirati, saj bo v morebitnem sporu prav on moral dokazati, da je bila vročitev pravilna.

Pravice delavca

Delavec, ki meni, da je odpoved nezakonita, lahko zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem v 30 dneh od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Rok je prekluziven: po njegovem izteku odpovedi ni več mogoče izpodbijati, kot kažeta obe opisani zadevi.

Odpravnina delavcu pripada pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ne pa pri odpovedi iz krivdnega razloga. Pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost je odvisna od izpolnjevanja pogojev po zakonu o urejanju trga dela in tudi od razloga za prenehanje zaposlitve.

Pogosta vprašanja

Kako lahko pomagam

Delodajalcem pomagam pri presoji, ali obstaja zakonit razlog za odpoved, pri pripravi opozoril, vabil na zagovor in odpovedi ter pri načrtovanju vročitve tako, da bo zdržala morebitni sodni preizkus. Pri zahtevnejših vročitvah in ugotavljanju dejanskega bivališča delavca sodelujem s preverjenim in izkušenim detektivom. Delavcem pregledam prejeto odpoved, ocenim njeno zakonitost in pravilnost vročitve ter jih zastopam v sporu pred delovnim sodiščem.

Več o tem področju: Delovno pravo

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.