Ali mora delodajalec plačati plačo, če delavec neopravičeno izostane z dela?

Delodajalci se pogosto znajdejo v položaju, ko delavec ne pride na delo in svoje odsotnosti ne opraviči. Ali mu je treba za te dni kljub temu izplačati plačo?

Plača je plačilo za delo

Z delovnim razmerjem se delavec zaveže, da bo opravljal delo, delodajalec pa, da mu bo za opravljeno delo plačal. Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 206/2018 poudarilo, da obveznost izplačila plače ni samodejna posledica obstoja delovnega razmerja, temveč je protidajatev za opravljeno delo. Delavcu zato plača ne pripada zgolj zato, ker je bil v spornem času še zaposlen, niti zato, ker mu delodajalec ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi.

Kdaj delavcu pripada nadomestilo plače

Delavec je upravičen do nadomestila plače tudi v času, ko ne dela, vendar samo v primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba (137. člen ZDR-1 in posebni predpisi). Taki primeri so na primer letni dopust, prazniki in dela prosti dnevi, začasna zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe, odsotnost zaradi izobraževanja ter primeri, ko delavec dela ne more opravljati iz razlogov na strani delodajalca.

Neupravičena odsotnost z dela med temi primeri ni. Delodajalec delavcu za dneve, ko brez upravičenega razloga ni prišel na delo, plače ali nadomestila plače zato ni dolžan plačati. Po stališču Vrhovnega sodišča takšno neplačilo tudi ni nedovoljeno zadržanje plače, saj delavec do plače za ta čas sploh ni upravičen.

Kaj mora storiti delodajalec

Delodajalec mora odsotnost pravilno evidentirati. Preden plačo zniža, je smiselno, da delavca pisno pozove, naj odsotnost pojasni. Pomembno je razlikovati med neupravičeno in zgolj neopravičeno odsotnostjo. Če je bil delavec z dela upravičeno odsoten, na primer v bolniškem staležu, mu nadomestilo plače pripada, čeprav delodajalca o tem ni pravočasno obvestil. V zadevi, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče, delavka več kot dve leti ni prihajala na delo; nadomestilo plače ji je bilo priznano le za čas, ko je bila v bolniškem staležu in je to izkazala s potrdilom.

Neopravičena odsotnost kot razlog za odpoved

Neopravičena odsotnost je lahko tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki utemeljuje opozorilo pred odpovedjo ali redno odpoved iz krivdnega razloga. Če delavec najmanj pet zaporednih delovnih dni ne pride na delo in delodajalca o razlogih ne obvesti, čeprav bi to moral in mogel storiti, mu lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi izredno odpove. Pri tem mora spoštovati postopek, ki ga določa zakon, sicer je odpoved lahko nezakonita.

Delodajalcem svetujem pri ukrepanju ob neopravičenih odsotnostih, delavcem pa pri presoji, ali so ukrepi delodajalca zakoniti.

Več o tem področju: Delovno pravo

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.