Osebni stečaj in odpust obveznosti: pravila in tveganja

Osebni stečaj prezadolženi fizični osebi ali samostojnemu podjetniku omogoča, da se po poplačilu upnikov iz obstoječega premoženja in prihodkov reši dolgov, ki jih ne more odplačati. Sam stečaj dolgov ne odpravi: za to je potreben še uspešen postopek odpusta obveznosti, ki ga lahko upniki ali upravitelj izpodbijajo. Odpust tudi ne zajame vseh dolgov.

Namen in začetek postopka

Osebni stečaj se vodi, da bi vsi upniki iz dolžnikovega premoženja prejeli plačilo navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, nekatere terjatve pa se poplačajo prednostno. Dolžnik, ki sam predlaga stečaj, mora izkazati insolventnost ter priložiti seznam premoženja in dolgov, upnikov in dolžnikov, dokazila o prihodkih in izdatkih ter opis razlogov za prezadolženost.

Kdo lahko predlaga osebni stečaj

Osebni stečaj se lahko vodi nad vsako fizično osebo, tudi nad samostojnim podjetnikom ali zasebnikom, in nad potrošnikom brez prebivališča v Sloveniji, če tu prejema plačo ali ima premoženje. Postopek se vodi nad insolventnim dolžnikom: insolventen je, kdor vsaj dva meseca zamuja s plačilom obveznosti v znesku, ki presega trikratnik njegove plače (pri brezposelnem 1.000 EUR), ali čigar premoženje je manjše od vseh obveznosti. Okoli 90 % postopkov predlagajo dolžniki sami, nad podjetniki pa pogosto FURS kot upnik. Če predlaga upnik, sodišče dolžnika pozove, naj se izjavi, in ob ugovoru razpiše narok.

Predlog in stroški

Dolžnik predlogu priloži podatke o vseh upnikih in dolgovih z dokazi, podatke o insolventnosti in poročilo o premoženjskem položaju s popisom premoženja, bančnih računov in rednih prejemkov ter izjavo, da je navedel vse premoženje. Podpis na poročilu mora biti overjen. Dolžnik, ki sam predlaga stečaj, je oproščen predujma in sodne takse. Za začetek postopka BPP ni mogoče dobiti, za postopek odpusta obveznosti pa je mogoča. Dolžnik brez premoženja, ki ne more doseči odpusta, na primer ker ima le globe, nima pravnega interesa in sodišče njegov predlog zavrže. Ko se postopek začne, predloga ni več mogoče umakniti.

Omejitve med postopkom

Po začetku postopka dolžnik ne sme sklepati poslov v zvezi s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Brez soglasja sodišča ne sme najeti kredita ali posojila, dati poroštva, odpreti novega računa ali se odpovedati dediščini. Upravitelj lahko izpodbija dolžnikove pravne posle iz obdobja pred začetkom postopka, s katerimi je zmanjšal svoje premoženje ali preprečil njegovo povečanje. Dolžnik mora sodišče in upravitelja redno obveščati o prihodkih in spremembah premoženja.

Stečajna masa in posledice za dolžnika

V stečajno maso spada vse premoženje ob začetku postopka in pridobljeno med njim: nepremičnine, tudi stanovanje, v katerem dolžnik živi, vozila, vrednejše premičnine, vrednostni papirji, življenjska zavarovanja, terjatve, sredstva na računih ter plača in drugi prejemki nad zakonskim minimumom. Dolžniku ostane 76 % bruto minimalne plače, ki se poveča, če dolžnik dejansko plačuje preživnino, kar pa mora sam izkazati delodajalcu ali banki. Če se prodaja nepremičnina, v kateri dolžnik prebiva, mu sodišče naloži, naj jo izprazni v treh mesecih. Samostojni podjetnik se ob začetku stečaja izbriše iz poslovnega registra. Dolžnik mora še naprej sam plačevati sprotne življenjske stroške, odpust pa zajame le obveznosti, nastale pred začetkom postopka.

Odpust obveznosti

Dolžnik lahko odpust predlaga skupaj s predlogom za stečaj ali pozneje. Sodišče določi preizkusno obdobje, praviloma od enega do treh let, med katerim mora dolžnik ravnati pošteno, sodelovati v postopku, ne prikrivati premoženja in ne ustvarjati novih dolgov. O predlogu se lahko izrečejo upniki in upravitelj, utemeljen ugovor pa lahko odpust prepreči.

Ovire za odpust

Po 399. členu ZFPPIPP odpust ni mogoč, med drugim:

• če je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo;
• če je v treh letih pred stečajem davčnemu organu posredoval neresnične podatke, zaradi česar mu je bil dodatno odmerjen davek v višini vsaj 4.000 EUR;
• če mu je bil odpust že odobren in od tega še ni preteklo deset let;
• če je v treh letih pred stečajem prevzel obveznosti, nesorazmerne z njegovim premoženjem, ali neodplačno oziroma za zanemarljivo plačilo razpolagal s premoženjem;
• če bi glede na svoje premoženje lahko v celoti poravnal obveznosti.

Sodišče pri tem upošteva tudi načelo vestnosti in poštenja ter morebitno zlorabo pravice do odpusta.

Preizkusna doba

Sodišče pred začetkom postopka odpusta preveri ovire in določi preizkusno dobo od enega do treh let. Ob posebnih okoliščinah se lahko skrajša na najmanj šest mesecev, pri dolžniku s posebej slabim premoženjskim položajem pa se na predlog upravitelja določi od šest mesecev do dveh let. V praksi traja preizkusna doba povprečno okoli dve leti in pol. Premoženje, ki ga dolžnik pridobi do konca preizkusne dobe, se proda tudi, če je dosegel odpust, zato lahko stečaj traja dlje od preizkusne dobe.

Učinki odpusta in izjeme

Pravnomočen odpust učinkuje za vse terjatve, nastale do začetka postopka, tudi za tiste, ki jih upniki niso prijavili (408. člen ZFPPIPP). Odpustijo se tudi dolgovi iz dejavnosti samostojnega podjetnika. Odpust pa ne zajame zlasti preživninskih obveznosti, odškodnin za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter zmanjšanje ali izgubo delovne zmožnosti, denarnih kazni in glob ter nekaterih drugih terjatev, ki jih določa zakon. Dolžnik, ki tega ne ve, je lahko po postopku v težjem položaju kot pred njim.

Ugovor upnika in vloga delodajalca

Upnik, ki meni, da dolžnik zlorablja odpust, na primer ker je prikril premoženje ali ga neodplačno prenesel na družinske člane, mora pravočasno ugovarjati odpustu ali obvestiti upravitelja. Sodna taksa za ugovor proti odpustu znaša 20 EUR. Delodajalec, ki prejme sklep o zasegu prejemkov zaposlenega, mora pravilno odtegovati del plače, ki spada v stečajno maso, sicer odgovarja za škodo, ki jo povzroči upnikom.

Časovnica postopka

1. PredlogDan 0

   Dolžnik vloži predlog za začetek osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti (odpust je mogoče predlagati do konca stečaja).

2. Začetek postopkaPovprečno 1,8 meseca po predlogu

   Sodišče preizkusi predlog in izda sklep o začetku, imenuje upravitelja, oklic se objavi na AJPES. Izvršbe se prekinejo ali ustavijo.

3. Prijava terjatev3 mesece od oklica

   Upniki prijavijo terjatve in ločitvene pravice. Kasnejše prijave so mogoče do konca postopka.

4. Začetek odpustaKmalu po začetku stečaja

   Sodišče preveri ovire in s sklepom določi preizkusno dobo.

5. Zaseg in poizvedbePrvi meseci

   Upravitelj zaseže sredstva na računih in plačo nad minimumom ter ugotovi obseg premoženja.

6. Preizkus terjatevPo izteku roka za prijavo

   Upravitelj sestavi seznam preizkušenih terjatev, dolžnik in upniki jih lahko prerekajo, o spornih odloči sodišče v pravdi.

7. Prodaja premoženjaMed postopkom

   Sodišče na predlog upravitelja izda sklep o prodaji, prodaja poteka z javno dražbo ali zavezujočim zbiranjem ponudb.

8. RazdelitevPo prodajah

   Sodišče izda sklep o razdelitvi, upravitelj poplača upnike.

9. Preizkusna doba6 mesecev do 3 leta (povprečno 2,5 leta)

   Dolžnik ravna pošteno, sodeluje z upraviteljem, upniki lahko ugovarjajo odpustu.

10. OdpustPo izteku preizkusne dobe

    Sodišče izda sklep o odpustu obveznosti.

11. KončanjePovprečno okoli 3 leta od začetka

    Ko ni več premoženja za prodajo, sodišče na predlog upravitelja konča postopek. Brez odpusta je seznam neplačanih terjatev izvršilni naslov.

Pogosta vprašanja

Kako vam lahko pomagam

Ocenim, ali je osebni stečaj za vas prava pot, preverim ovire za odpust obveznosti in vas zastopam v postopku stečaja in odpusta. Za posvet se lahko obrnete name.

Pravna podlaga: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), zlasti 382., 398., 399. in 408. člen.

Več o tem področju: Insolvenčno pravo, prestrukturiranje in osebni stečaj

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.