Oporoka: oblike, veljavnost in izpodbijanje

Z oporoko lahko vsak, ki je dopolnil petnajst let in je razsoden, določi, kdo bo dedoval njegovo premoženje. Oporoka je veljavna le, če je napravljena v eni od zakonskih oblik. Napaka v obliki ali nejasna vsebina sta najpogostejša razloga, da se po smrti zapustnika deduje drugače, kot si je želel.

Oblike oporoke

• Lastnoročna oporoka: zapustnik jo napiše v celoti lastnoročno in podpiše. Datum ni pogoj za veljavnost, je pa koristen.
• Pisna oporoka pred pričami: oporoko, ki je ni napisal sam, zapustnik lastnoročno podpiše pred dvema pričama, ki se podpišeta nanjo.
• Sodna oporoka: sestavi jo sodnik po izjavi oporočitelja.
• Notarska oporoka: sestavi jo notar v obliki notarskega zapisa.
• Mednarodna oporoka: posebna oblika po mednarodni konvenciji.
• Ustna oporoka: dopustna le v izjemnih okoliščinah, ko pisne ni mogoče napraviti, izjava pa mora biti dana pred dvema pričama. Neveljavna postane po določenem času po prenehanju izjemnih okoliščin.

Katera oblika je najvarnejša

Lastnoročna oporoka je najcenejša, a najbolj tvegana: lahko se izgubi, uniči ali je nejasna, dediči pa lahko izpodbijajo pristnost pisave. Notarska in sodna oporoka sta varnejši, ker ju sestavi pravnik, ki preveri voljo in sposobnost oporočitelja, original pa je shranjen. Vsako oporoko je smiselno vpisati v Centralni register oporok pri Notarski zbornici Slovenije, da jo zapuščinsko sodišče najde.

Vsebina oporoke

Oporoka naj jasno določi dediče in njihove deleže ali posamezne stvari, ki jih prejmejo, ter po potrebi nadomestne dediče za primer, da kdo umre pred zapustnikom. Upoštevati je treba nujni delež otrok, zakonca in drugih nujnih dedičev. Razpolaganje, ki ga presega, ni nično, temveč ga lahko nujni dedič izpodbija. Z oporoko je mogoče določiti tudi volila, naloge in izvršitelja oporoke. Več o tem v prispevku Nujni delež pri dedovanju.

Preklic in sprememba

Oporočitelj lahko oporoko kadarkoli prekliče z izjavo v kateri koli obliki, v kateri se lahko napravi oporoka, z uničenjem listine ali z novo oporoko. Če nova oporoka prejšnje izrecno ne prekliče, ostanejo veljavne določbe prejšnje, ki niso v nasprotju z novo.

Izpodbijanje oporoke

Oporoka je lahko neveljavna zaradi napake v obliki, nerazsodnosti oporočitelja, grožnje, sile ali zvijače ali zaradi zmote. Neveljavnost je treba uveljavljati v enem letu od dneva, ko je upravičenec izvedel za oporoko in razlog neveljavnosti, najpozneje pa v desetih letih od razglasitve oporoke. Zoper nepoštenega dediča velja daljši rok. Dokazovanje nerazsodnosti praviloma temelji na medicinski dokumentaciji in mnenju izvedenca psihiatrične stroke.

Sestava in hramba oporoke

Pisno oporoko pred pričami lahko pripravi odvetnik na podlagi pogovora z oporočiteljem. Premoženje, zlasti nepremičnine, je treba opredeliti nedvoumno, z zemljiškoknjižnimi podatki. Oporočitelj oporoko lastnoročno podpiše pred dvema pričama in izjavi, da je to njegova oporoka, priči pa se podpišeta. Priče lahko pozneje potrdijo okoliščine podpisa, kar zmanjša tveganje izpodbijanja. Izvirnik je smiselno hraniti pri odvetniku ali notarju in oporoko vpisati v Centralni register oporok, da je ni mogoče izgubiti, uničiti ali prikriti.

Naknadno najdena oporoka

Če se oporoka najde po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, zapuščinsko sodišče o njej ne more več razpravljati. Oporočni dedič pa lahko vloži dediščinsko tožbo zoper osebo, ki ima zapuščino v posesti. Pravica zahtevati zapuščino zastara proti poštenemu posestniku v enem letu od dneva, ko je dedič izvedel za svojo pravico in za posestnika, najpozneje pa v desetih letih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, proti nepoštenemu posestniku pa v dvajsetih letih. Če tožba uspe, mora posestnik izročiti podedovano premoženje, vključno s tem, kar je pridobil z njegovo odsvojitvijo ali iz zapuščinskih sredstev. Pošten posestnik, ki za oporoko ni vedel in ni mogel vedeti, ne odgovarja za poslabšanje ali uničenje stvari, ne plača uporabnine in ne vrača plodov za nazaj, pod določenimi pogoji pa lahko stvar tudi priposestvuje.

Pogosta vprašanja

Kako vam lahko pomagam

Pripravim oporoko, ki ustreza vaši volji in zakonskim zahtevam, in zastopam dediče pri izpodbijanju ali obrambi oporoke. Za posvet se lahko obrnete name.

Pravna podlaga: Zakon o dedovanju (ZD), določbe o oporoki, njenih oblikah, preklicu in neveljavnosti.

Več o tem področju: Dedno pravo in poslovno nasledstvo

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.