Objava · dne 02.10.2026
Nujni delež pri dedovanju: kdo ga lahko zahteva, koliko znaša in kako se izračuna
Nujni delež je eno najpogostejših vprašanj v zapuščinskih postopkih. Pojavi se, ko je zapustnik z oporoko vse premoženje zapustil enemu dediču, ko je hišo ali stanovanje za življenja podaril enemu otroku ali ko nekdo po smrti staršev ugotovi, da je bila večina premoženja prenesena na brata, sestro ali tretjo osebo. Slovensko dedno pravo najbližjim osebam zagotavlja nujni delež, zato oporoka ali darilna pogodba ne pomenita nujno dokončne izključitve dediča.
Kaj je nujni delež
Nujni delež je zakonsko varovani del zapuščine, ki pripada najbližjim dedičem, in omejuje zapustnikovo svobodo pri oporočnem in darilnem razpolaganju. Če je prikrajšan, lahko nujni dedič zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj, vračunanje daril in vrnitev daril v obsegu, potrebnem za dopolnitev. Nujni delež ni enak zakonitemu dednemu deležu, temveč je praviloma le njegov del.
Kdo so nujni dediči
- zapustnikovi otroci in drugi potomci ter posvojenci in njihovi potomci;
- zakonec in pod določenimi pogoji zunajzakonski partner;
- starši;
- izjemoma bratje, sestre, dedi in babice, če so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za življenje.
Oseba mora biti v konkretnem primeru po pravilih zakonitega dedovanja upravičena dedovati. Starši praviloma ne dedujejo, če ima zapustnik potomce. Obstoj zunajzakonske skupnosti je treba po potrebi dokazati.
Višina nujnega deleža
Za potomce, posvojence in njihove potomce ter zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja znaša nujni delež polovico, za druge nujne dediče pa tretjino zakonitega dednega deleža. Najprej je treba ugotoviti zakoniti delež, nato izračunati njegov ustrezni del.
Primer (zakonec in dva otroka): brez oporoke bi vsak dedoval 1/3, nujni delež vsakega je zato 1/6 zapuščine. Pri obračunski vrednosti 300.000 EUR znaša 50.000 EUR.
Primer (dva otroka brez zakonca): vsak bi dedoval 1/2, nujni delež je 1/2 × 1/2 = 1/4 zapuščine. Pri obračunski vrednosti 240.000 EUR znaša 60.000 EUR. S preostalo polovico zapustnik prosto razpolaga.
Obračunska vrednost zapuščine
Nujni delež se ne izračuna samo od premoženja, vpisanega na zapustnika ob smrti. Najprej se ugotovi vrednost premoženja ob smrti (nepremičnine, denarna sredstva, vozila, vrednostni papirji, poslovni deleži, dragocenejše premičnine, terjatve), odštejejo se dolgovi in stroški popisa, cenitve in pogreba, nato pa se pod zakonskimi pogoji prištejejo darila, dana za življenja.
Premoženje ob smrti − dolgovi in upoštevni stroški + upoštevna darila = obračunska vrednost zapuščine.
Ugotavljanje daril in njihove vrednosti je pogosto najzahtevnejši del dednega spora.
Darila pri nujnem deležu
Darilna pogodba se upošteva pri izračunu nujnega deleža, kar je posebej pomembno, ko je zapustnik enemu otroku podaril nepremičnino ali večji denarni znesek, v zapuščini pa skoraj ni premoženja. Za darilo se lahko šteje tudi odpust dolga, odpoved pravici, brezplačen prenos nepremičnine, plačilo večjega zneska za nakup nepremičnine, navidezna prodaja po nesorazmerno nizki ceni ali drugo neodplačno razpolaganje. Pri osebah, ki v konkretnem primeru niso zakoniti dediči, zakon praviloma upošteva darila iz zadnjega leta zapustnikovega življenja.
Vračunanje ali vrnitev darila
Upoštevanje darila pri izračunu ne pomeni, da ga mora obdarjenec vrniti. Pri vračunanju se vrednost darila upošteva pri razdelitvi zapuščine. Do vrnitve pride, če razpoložljivo premoženje in zmanjšanje oporočnih razpolaganj ne zadoščata za dopolnitev nujnega deleža. Darila se vračajo od zadnjega proti prvemu.
Primer: oče ima dva otroka in nima zakonca. Enemu je podaril hišo, vredno 180.000 EUR, ob smrti pa ima na računu 20.000 EUR. Obračunska vrednost znaša 200.000 EUR, zakoniti delež vsakega otroka 100.000 EUR, nujni delež pa 50.000 EUR. Drugi otrok iz zapuščine prejme 20.000 EUR, do nujnega deleža mu manjka 30.000 EUR. Zahtevek se presoja v tem obsegu, ne kot razveljavitev celotne darilne pogodbe.
Vrednost podarjene nepremičnine
Darilo se oceni po stanju v času daritve in po vrednosti v času zapustnikove smrti. Če je obdarjenec neobnovljeno stanovanje obnovil z lastnimi sredstvi, se upošteva stanje ob daritvi, vrednost pa glede na razmere ob smrti. Pri večjih obnovah ali dozidavah je to pogosto predmet izvedenskega mnenja.
Uveljavljanje nujnega deleža
Nujnega deleža sodišče ne prizna samodejno. Dedič, ki meni, da je prikrajšan, mora to jasno navesti že v zapuščinskem postopku, skupaj z okoliščinami: oporoka, darilo nepremičnine, večja nakazila, odpust dolga, navidezna prodaja ali premoženje, ki ni vključeno v zapuščino. Sodišče daril ne raziskuje po uradni dolžnosti. Če so dejstva sporna, lahko zapuščinsko sodišče postopek prekine in dediča napoti na pravdo.
Roki
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj je mogoče zahtevati v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti. Ker pridobivanje dokazov in cenitev trajata, z ukrepanjem ne odlašajte. Če je sklep o dedovanju že izdan ali pravnomočen, je treba presoditi, ali je dedič sodeloval v postopku, kaj je navedel in o čem je bilo že odločeno.
Razdedinjenje
Dejstvo, da otrok v oporoki ni naveden, ne pomeni izgube pravice do nujnega deleža. Ta se izgubi z veljavnim razdedinjenjem ali iz drugega zakonskega razloga. Razdedinjenje je dopustno le iz zakonskih razlogov, na primer, če se je dedič huje pregrešil zoper zapustnika, naklepno storil hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegove bližnje ali se vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Izraženo mora biti nedvoumno, razlog pa dokaže tisti, ki se nanj sklicuje. Družinski spor, prekinitev stikov ali osebna zamera sami po sebi ne zadoščajo.
Razdedinjenje v sodni praksi
Po 42. členu ZD lahko oporočitelj nujnega dediča razdedini, če se je ta s kršitvijo zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, če je naklepoma storil hujše kaznivo dejanje zoper njega, njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše, ali če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.
Razdedinjenje je kazen zapustnika, dovoljena le iz zakonskega razloga, ki ga je zapustnik navedel. Ali je razlog podan, se presoja po stanju ob napravi oporoke (VSRS II Ips 80/2019). Razlog brezdelja in nepoštenega življenja mora obstajati tudi ob smrti oporočitelja (43. člen ZD). Hujša kršitev moralne dolžnosti je pravni standard, ki ga sodišče napolni glede na okoliščine primera. Razloge za razdedinjenje sodišča razlagajo ozko: ne zadošča zapustnikova nenaklonjenost do dediča, temveč morajo imeti razlogi tako težo, da dediču ne pripada niti nujni delež. Kot hujša kršitev se šteje zlasti grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni ali težavah in opustitev obiskov (VSL I Cp 1531/2018).
Iz sodne prakse: hči je materi, ki je imela v hiši služnost stanovanja, več let omejevala vodo in elektriko, ni ji pustila popraviti grelnika vode in je zaprla centralno ogrevanje, sorodnikom je onemogočala obiske, tako da so ji hrano podajali skozi okno, ponoči je glasno navijala glasbo in tolkla, po materinem odhodu v dom pa je zamenjala ključavnico. Mati je shirala in je bila na pobudo CSD nameščena v dom. Sodišče prve stopnje je ravnanje štelo za razumljivo zaradi hčerinega spora z bratom, višje sodišče pa je sodbo spremenilo in razdedinjenje potrdilo: spor z bratom ne zmanjša teže ravnanja do matere, ki pomeni grdo ravnanje in hujšo kršitev moralne dolžnosti (VSL I Cp 1531/2018). Isto ravnanje je bilo pred tem tudi razlog za razvezo izročilne pogodbe.
Iz sodne prakse: sin, ki je bil do matere agresiven, jo je večkrat udaril, lasal in ji ponoči vdiral v spalnico, je bil utemeljeno razdedinjen (VSL II Cp 3204/2007). Nasprotno enkratna grožnja in ostre besede v sporih, h katerim je prispeval tudi zapustnik sam, niso zadoščale (VSRS II Ips 43/2008).
Utemeljenost razdedinjenja mora dokazati tisti, ki bi dobil delež razdedinjenega. Razdedinjeni iz zapuščine ne dobi ničesar. Če ima potomce, ti dedujejo njegov nujni delež na podlagi vstopne pravice, sicer se povečajo deleži drugih nujnih dedičev (44. člen ZD, VSL I Cp 371/2020).
Najpogostejše napake
- dedič na zapuščinski obravnavi ne navede daril drugemu dediču;
- dedič ne predloži dokazov o darilu (pogodbe, zemljiškoknjižne listine, bančni izpiski, korespondenca, dokazila o vlaganjih);
- upošteva se samo premoženje ob smrti;
- darilo se ocenjuje po napačni vrednosti;
- dedič predolgo čaka in zamudi zakonske roke.
Koristna dokazila
- sklep ali vabilo zapuščinskega sodišča in oporoka;
- darilne, kupoprodajne in izročilne pogodbe ter pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali preužitku;
- zgodovinski zemljiškoknjižni izpiski;
- podatki o bančnih nakazilih in dvigih;
- dokazila o vrednosti nepremičnin in o vlaganjih;
- zapustnikove terjatve in dolgovi ter komunikacija med zapustnikom in dediči.
Pogosta vprašanja
Ali ima vsak otrok pravico do nujnega deleža?
Praviloma da, če je po zakonitem dednem redu upravičen dedovati in ni veljavno razdedinjen, nevreden za dedovanje ali se dediščini ni veljavno odpovedal.
Ali lahko zahtevam nujni delež, če obstaja oporoka?
Da. Prav v teh primerih je nujni delež najpomembnejši.
Ali se hiša, ki jo je brat dobil pred dvajsetimi leti, lahko upošteva?
Lahko. Pri darilih osebam, ki so v konkretnem dednem redu dediči, ne gre samodejno sklepati, da se darilo zaradi poteka časa ne upošteva več.
Ali moram zahtevati del hiše?
Nujnemu dediču praviloma pripada ustrezen del zapuščinskih stvari in pravic, možni pa so dogovori o denarnem izplačilu. Oporočitelj lahko pod zakonskimi pogoji določi izpolnitev v določenih stvareh, pravicah ali denarju.
Ali lahko zahtevam nujni delež po obeh starših?
Dedovanje po vsakem od staršev se obravnava ločeno, zato se nujni delež presoja posebej v vsakem zapuščinskem postopku.
Ali ima zakonec vedno pravico do nujnega deleža?
Praviloma da, če ima v konkretnem primeru zakonito dedno pravico. V zakonsko določenih primerih jo nima ali jo izgubi.
Ali darilna pogodba prepreči zahtevek za nujni delež?
Ne nujno. Vrednost darila se lahko upošteva pri izračunu in dopolnitvi nujnega deleža.
Ali sodišče samo preveri vsa darila?
Ne. Dedič, ki zatrjuje prikrajšanje, mora navesti darila in predlagati dokaze.
Kako vam lahko pomagam
Svetujem in zastopam pri uveljavljanju nujnega deleža, izračunu obračunske vrednosti zapuščine, vračunanju in vračanju daril, izpodbijanju oporoke ter v zapuščinskih postopkih in dednih pravdah. Za posvet se lahko obrnete name.
Pravna podlaga: Zakon o dedovanju (ZD), zlasti določbe o nujnih dedičih, nujnem deležu, vračunanju in vračanju daril ter razdedinjenju.
Več o tem področju: Dedno pravo in poslovno nasledstvo
Uroš Verbovšek, odvetnik
Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.
