Kaj preveriti pred podpisom sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec delavcu pogosto ponudi, da se delovno razmerje konča sporazumno, namesto z odpovedjo. Za delodajalca je to hitro in brez tveganja delovnega spora, za delavca pa ima podpis lahko posledice, ki jih ob podpisu ne vidi: izgubo odpravnine, izgubo denarnega nadomestila za brezposelnost in odpoved zahtevkom, ki bi jih sicer lahko uveljavljal. Ko je sporazum podpisan, ga je mogoče izpodbijati le izjemoma.

Kako se sklene sporazum

Delavec in delodajalec se dogovorita, da pogodba o zaposlitvi preneha z določenim dnem. Odpovedni razlog ni potreben, prav tako ne odpovedni rok, zato je lahko datum prenehanja kadarkoli. Sporazum mora biti sklenjen pisno, sicer ni veljaven, in mora izražati resnično voljo obeh strank. Delodajalec mora delavca pisno seznaniti s posledicami za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar opustitev tega obvestila sporazuma ne razveljavi.

Odpravnina in posebno izplačilo

Zakonska odpravnina je vezana na odpoved delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, zato ob sporazumnem prenehanju praviloma ne pripada. Če delodajalec v resnici ukinja delovno mesto, delavec s sporazumom izgubi odpravnino, ki bi mu pripadala ob odpovedi. Stranki se zato pogosto dogovorita za posebno denarno izplačilo. Sporazum naj določa višino, rok plačila in morebitne pogoje izplačila, pri čemer je treba preveriti tudi kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ki lahko določata ugodnejše pravice.

Nadomestilo za brezposelnost

Po Zakonu o urejanju trga dela delavec, ki mu pogodba preneha s sporazumom, praviloma ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost, saj se šteje, da je brezposelnost nastala po njegovi volji. Zakon določa ozke izjeme, med drugim pri sporazumnem prenehanju zaradi preselitve zaradi zaposlitve zakonca ali zunajzakonskega partnerja v drug kraj in v določenih primerih pri negi in varstvu štirih ali več otrok. Delavec, ki nima zagotovljene nove zaposlitve, naj zato pred podpisom izračuna, koliko ga sporazum dejansko stane.

Kontrolni seznam pred podpisom

Zadnja točka zahteva posebno previdnost. Splošna izjava o poravnavi vseh zahtevkov lahko pomeni, da se delavec odpove neplačanim nadurom ali odškodnini. Njen učinek je treba presoditi glede na vsebino dogovora in zakonske omejitve pri odpovedi pravicam iz delovnega razmerja.

Izpodbijanje sporazuma

Sporazum veže obe stranki. Dejstvo, da si je delavec po podpisu premislil, ni razlog za razveljavitev. Če pa je bil podpis izsiljen z nedopustno grožnjo, na primer z napovedjo kazenske ovadbe ali izredne odpovedi brez podlage, ali je delavec sporazum podpisal v bistveni zmoti ali zaradi prevare, lahko zahteva razveljavitev pred delovnim sodiščem. Rok je kratek: 30 dni od dneva, ko je delavec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma ko je sila prenehala, najpozneje pa eno leto od sklenitve sporazuma. Ničnost sporazuma se presoja ločeno od izpodbojnosti.

Pogosta vprašanja

Kako vam lahko pomagam

Pregledam sporazum pred podpisom, izračunam, kaj s sporazumom pridobite ali izgubite, se z delodajalcem pogajam o izplačilu in vas zastopam pri izpodbijanju sporazuma, sklenjenega pod pritiskom. Za posvet se lahko obrnete name.

Pravna podlaga: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 81. člen; Zakon o urejanju trga dela (ZUTD).

Več o tem področju: Delovno pravo

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.