Zakaj je pri uveljavljanju odškodnine smiselno imeti odvetnika

Po prometni nesreči, poškodbi pri delu ali padcu na neurejeni javni površini se oškodovanec najprej ukvarja z zdravljenjem, šele nato z vprašanjem odškodnine. Prav v prvih dneh po dogodku pa se odloča o dokazih, od katerih bo pozneje odvisno, ali bo zahtevek uspešen in v kakšni višini.

Kdaj ste upravičeni do odškodnine

Kdor drugemu povzroči škodo, jo mora povrniti. Za uspešen zahtevek morajo biti praviloma izpolnjeni štirje pogoji:

• nastala je škoda,
• škoda je posledica protipravnega ravnanja ali opustitve dolžnega ravnanja,
• med ravnanjem in škodo obstaja vzročna zveza,
• povzročitelj je za škodo odgovoren; pri nevarnih stvareh in dejavnostih, na primer pri motornih vozilih, se odgovarja ne glede na krivdo.

Splošna pravila določa Obligacijski zakonik, posebnosti pa urejajo tudi drugi predpisi, na primer o obveznih zavarovanjih v prometu in o delovnih razmerjih. V praksi najpogosteje gre za prometne nesreče, poškodbe pri delu, padce na javnih površinah, v trgovinah ali na stopniščih ter ugrize psov.

Kaj storiti takoj po škodnem dogodku

Dokazno breme je na oškodovancu. Kar ni dokumentirano takoj, je pozneje pogosto nemogoče dokazati. Zato je zelo koristno:

• fotografirati kraj dogodka, na primer udarno jamo, poledenelo stopnišče, manjkajočo ograjo ali razporeditev vozil, po možnosti z več zornih kotov in z datumom;
• fotografirati tudi nastalo škodo, na primer poškodovane stvari in vidne poškodbe, kolikor je to glede na okoliščine mogoče;
• pridobiti izjave prič in njihove kontaktne podatke še na kraju dogodka. Kratka pisna izjava, podpisana takoj po dogodku, ima bistveno večjo težo kot spomin, ki ga priča obnovi čez leto ali dve;
• poklicati policijo ali drug pristojen organ, kadar je to mogoče, in zahtevati zapisnik;
• čim prej poiskati zdravniško pomoč, saj zdravstvena dokumentacija dokazuje vzročno zvezo med dogodkom in poškodbo;
• shranjevati vse račune in voditi dnevnik zdravljenja, bolečin, omejitev pri vsakdanjih opravilih in stroškov.

Katero škodo lahko zahtevate

Premoženjska škoda je zmanjšanje premoženja ali izgubljeni dobiček: stroški zdravljenja, rehabilitacije in tuje pomoči, izgubljeni zaslužek, poškodovane stvari, prevozi na preglede in terapije.

Nepremoženjska škoda se v denarju ne da neposredno izmeriti. Sem sodijo telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in zaradi skaženosti ter duševne bolečine ob smrti ali hudi invalidnosti bližnjega.

Pogosto se uveljavlja kombinacija obeh vrst.

Kako se določi višina odškodnine

Pri nepremoženjski škodi sodišče upošteva intenzivnost in trajanje bolečin in strahu, trajne posledice, starost oškodovanca in vpliv na njegovo vsakdanje življenje. Znesek primerja z odškodninami, prisojenimi v primerljivih zadevah, o obsegu poškodb in posledic pa praviloma odloča na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke. Zato se lahko odškodnina za navidez enako poškodbo med oškodovanci precej razlikuje. Dobro poznavanje sodne prakse je ključno, da zahtevek ni postavljen prenizko.

Kako poteka postopek

1. Zbiranje dokazov in dokumentacije.
2. Odškodninski zahtevek: opis dogodka, utemeljitev odgovornosti in podrobna opredelitev vseh postavk škode z dokazili.
3. Obravnava pri zavarovalnici ali povzročitelju: zavarovalnica preveri zahtevek in poda ponudbo. Iz prakse se postopek pri zavarovalnici, kadar je odgovornost jasna in je dokumentacija popolna, običajno zaključi v enem do treh mesecih.
4. Pogajanja in poravnava: če je ponudba ustrezna, se zadeva zaključi brez sodišča.
5. Tožba: če dogovor ni mogoč, se odškodnina uveljavlja pred sodiščem. Iz prakse sodni postopek običajno traja dve do tri leta, v zahtevnejših zadevah tudi dlje.

Najpogostejše napake oškodovancev, kadar zahtevajo povračilo odškodnine brez ustrezne pravne pomoči

• Zamujeni roki. Odškodninska terjatev praviloma zastara v treh letih, odkar oškodovanec izve za škodo in povzročitelja, najpozneje pa v petih letih od nastanka škode. Če je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, lahko velja daljši rok.
• Premalo dokazov. Brez fotografij, izjav prič in zdravstvene dokumentacije je odgovornost povzročitelja ali obseg škode težko dokazati.
• Nepopoln zahtevek. Poravnave običajno vsebujejo določilo, da so z njo poravnani vsi zahtevki iz škodnega dogodka. Postavke, ki jih pozabite, pozneje praviloma ne morete več uveljavljati.
• Prenagljen podpis. Prva ponudba zavarovalnice je pogosto nižja od zneska, ki bi ga priznalo sodišče. Preden jo sprejmete, preverite, ali odraža dejanski obseg škode.

Zakaj odvetnik

Odvetnik pri uveljavljanju odškodnine ni obvezen, je pa pogosto odločilen za višino zneska, ki ga oškodovanec na koncu prejme. Oceni možnosti za uspeh, poskrbi za pravočasno zavarovanje dokazov in spoštovanje rokov, pripravi celovit zahtevek z vsemi postavkami škode, vodi pogajanja z zavarovalnico in na podlagi sodne prakse presodi, ali je ponujeni znesek pošten ali je smiselna tožba. Če ste deloma sami prispevali k nastanku škode, se odškodnina sorazmerno zmanjša, vendar do nje še vedno ste upravičeni.

Oškodovance zastopam od prvega zahtevka do pravnomočne sodbe. Glede plačila se dogovorimo vnaprej, tako da je ustrezno upoštevaje okoliščine konkretnega primera.

Več o tem področju: Odškodnine

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.