Pogodba o preužitku ali pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Kdor želi imeti zagotovljeno pomoč in oskrbo do konca življenja, v zameno pa je pripravljen prenesti svoje premoženje, najpogosteje nepremičnino, se običajno znajde pred izbiro med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Pogodbi sta si podobni, vendar imata različne posledice.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

S to pogodbo se preživljalec zaveže, da bo preživljanca preživljal oziroma zanj skrbel do njegove smrti, preživljanec pa mu v zameno zapusti določeno premoženje. Premoženje preide na preživljalca šele s smrtjo preživljanca. Do takrat preživljanec ostane lastnik.

Obveznosti preživljalca se lahko dogovorijo zelo različno: od nege in pomoči v gospodinjstvu do prevozov, obdelovanja zemlje ali sprejema preživljanca v svoj dom. Preživljalec je lahko kdorkoli, ni nujno sorodnik.

Pogodba o preužitku

Pri pogodbi o preužitku preužitkar svoje premoženje ali njegov del prenese na prevzemnika že ob sklenitvi pogodbe, prevzemnik pa se zaveže, da mu bo do smrti zagotavljal dogovorjene dajatve in storitve, na primer stanovanje, hrano, nego ali žepnino. Pri nepremičnini prevzemnik postane lastnik z vpisom v zemljiško knjigo, torej že za časa preužitkarjevega življenja.

Obe pogodbi morata biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, sicer nista veljavni.

Bistvena razlika in tveganja

Razlika je v trenutku prenosa premoženja, iz nje pa izhajajo različna tveganja:

• pri pogodbi o preužitku prevzemnik z nepremičnino lahko razpolaga, jo obremeni s hipoteko ali celo proda, če to ni s pogodbo omejeno; če se razmerje pozneje skrha, je urejanje posledic lahko zelo zahtevno;
• pri pogodbi o preužitku je prenos razviden iz zemljiške knjige takoj, zato zanj pogosto izvejo tudi drugi družinski člani, kar lahko vodi v nesoglasja in poznejše izpodbijanje;
• pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljanec do smrti ostane lastnik, preživljalec pa dolga leta skrbi zanj, ne da bi bil premoženja že deležen.

Preužitkarja je zato smiselno dodatno zavarovati, na primer z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo ali z vpisom pravice do oskrbe kot stvarnega bremena, ki veže tudi vsakega poznejšega lastnika.

Obe pogodbi je mogoče razvezati sporazumno ali s tožbo, zlasti kadar ena stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti ali postane skupno življenje nevzdržno.

Katera je primernejša

Če naj premoženje ostane v lasti osebe, ki potrebuje oskrbo, do njene smrti, je praviloma primernejša pogodba o dosmrtnem preživljanju. Če naj ga druga stranka pridobi takoj, na primer da lahko vanj vlaga, pride v poštev pogodba o preužitku, vendar z ustreznimi zavarovanji za preužitkarja.

Večina sporov nastane, ker obveznosti niso dovolj natančno dogovorjene. Pogodbe zato pripravim po meri konkretnega razmerja, tako da so obveznosti jasne in izvedljive, tveganja pa vnaprej naslovljena, ter stranke spremljam vse do podpisa pri notarju in vpisa v zemljiško knjigo.

Več o tem področju: Dedno pravo in poslovno nasledstvo

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.