Odškodnina za nesrečo pri delu in poklicno bolezen

Delavec, ki se poškoduje pri delu, pogosto ne uveljavlja odškodnine, ker se boji za službo ali meni, da je bil sam kriv. Delodajalec pa je dolžan zagotoviti varno delo, in če tega ne stori ali opravlja nevarno dejavnost, za škodo odgovarja. Obveznost lahko krije zavarovanje odgovornosti delodajalca, zato zahtevek pogosto ne obremeni neposredno podjetja.

Kdaj delodajalec odgovarja

Po 179. členu ZDR-1 delodajalec delavcu povrne škodo, ki mu jo je povzročil pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih pravilih civilnega prava. Odgovarja krivdno, če ni zagotovil varnih delovnih pogojev, ustreznega usposabljanja, osebne varovalne opreme ali nadzora, in objektivno, kadar škoda izvira iz nevarne stvari ali nevarne dejavnosti (stroji, delo na višini, gradbišče, viličarji, elektrika). Pri objektivni odgovornosti se delodajalec razbremeni le, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja delavca, ki ga ni mogel pričakovati in se mu ne izogniti.

Gradbišča in izposojeni delavci

Na gradbiščih pogosto sodeluje več izvajalcev, delavec pa je lahko zaposlen pri enem podjetju in dela pod vodstvom drugega. Odgovornost se lahko razdeli med delodajalca, glavnega izvajalca in koordinatorja varnosti. Pomembno je ugotoviti, kdo je organiziral delo, kdo je bil dolžan zagotoviti varovanje in kdo ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti.

Ravnanje delavca in soprispevek

Delodajalci pogosto trdijo, da je delavec sam kriv, ker ni nosil opreme ali ni upošteval navodil. Soprispevek delavca odškodnino sorazmerno zmanjša, ne izključi pa odgovornosti delodajalca, ki je bil dolžan opremo zagotoviti in njeno uporabo nadzorovati. Tudi rutinsko delo pod časovnim pritiskom ali po ustaljeni, a nevarni praksi v podjetju ne pomeni, da je delavec ravnal sam na svojo odgovornost.

Dokazi

prijava nezgode in zapisnik o nezgodi pri delu;
poročilo inšpektorja za delo, če je bil obveščen;
izjava o varnosti z oceno tveganja in dokazila o usposabljanju;
izjave sodelavcev in fotografije delovnega mesta;
medicinska dokumentacija in potrdila o bolniškem staležu.

Poklicna bolezen

Poklicna bolezen je bolezen, ki je posledica daljšega vpliva delovnega procesa ali delovnih razmer, na primer izpostavljenosti hrupu, prahu, kemikalijam, vibracijam ali ponavljajočim se gibom. Za odškodnino mora delavec dokazati bolezen, izpostavljenost pri delu in vzročno zvezo med njima, kar praviloma oceni izvedenec medicine dela. Pri poklicni bolezni je posebej pomembno vprašanje zastaranja, saj se bolezen razvija postopoma.

Pogosta vprašanja

Ali me lahko delodajalec odpusti, ker zahtevam odškodnino?

Uveljavljanje odškodnine ni utemeljen odpovedni razlog. Odpoved iz tega razloga bi bila nezakonita.

Kaj če nisem nosil zaščitne opreme?

Odškodnina se lahko zmanjša zaradi soprispevka, delodajalec pa odgovarja še naprej, zlasti če opreme ni zagotovil ali njene uporabe ni nadzoroval.

Kdo plača odškodnino?

Delodajalec, ki ima praviloma sklenjeno zavarovanje odgovornosti, zato zahtevek pogosto rešuje njegova zavarovalnica.

Kako vam lahko pomagam

Ugotovim, kdo odgovarja za vašo nesrečo pri delu, pridobim dokumentacijo o varnosti pri delu in uveljavim odškodnino pri delodajalcu ali njegovi zavarovalnici. Za posvet se lahko obrnete name.

Pravna podlaga: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 179. člen; Obligacijski zakonik (OZ), zlasti 131., 150. in 171. člen; Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Več o tem področju: Odškodnine

Uroš Verbovšek, odvetnik

Prispevek je splošne informativne narave in ne pomeni pravnega nasveta za konkretno zadevo.